celulozna toplotna izolacija
 je naravna celulozna toplotna izolacija, narejena iz zmletega časopisnega ali belega papirja, kateremu je dodana borova sol. Ta v stiku z ognjem naredi kristalino, ki preprečuje dotok kisika ter tako zavira gorenje. Borova sol je tudi naravni konzervans, zato je izolacija odporna na plesni in insekte. V kolikor v izolacijo zaide miš ali polh, mu le ta posrka telesno vlago in ga tako dehidrira. Izolacija je v razsutem stanju in se vgrajuje po cevi s pomočjo stroja. Vgrajena izolacija dobi obliko plošče, ki se tesno prilega vsaki konstrukciji. Ker je glavna surovina izolacije les, dobro učinkuje tudi v poletnem času, kar se kaže v tem, da v mansardnih stanovanjih ne potrebujete več potratnih klimatskih naprav. V kombinaciji z EKO NATUR parno oviro pa vam uravnava tudi mikro klimo v prostoru.
| PREDNOSTI IZDELKA |
26,4% manjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje
Nizko toplotno prevodnost (lambda) dobimo kadar je med vlakni ujetega veliko zraka, saj je dejanski izolator zrak in ne material. Tako najboljšo toplotno prevodnost dosežemo z vakumom. Lahki izolacijski materiali (XPS, EPS, steklena volna) imajo težo okoli 20 kg/m3 ali tudi manj in dosegajo toplotno prevodnost od 0,025 do 0,035 W/m2K, zato teoretično potrebujemo manjšo debelino toplotne izolacije pri računsko enaki U vrednosti. Ker pa na porabo energije vpliva tudi toplotna stabilnost in fazni zamik prehoda toplote je še kako pomembna tudi masa materiala in specifična toplota. Tako lahki izolacijski materiali kljub izvrstni lambdi akumulirajo manj toplote. Zaradi slabšega faznega zamika se stavbe hitreje pregrevajo poleti in hitreje ohlajajo pozimi. V kolikor primerjamo dve stavbi z enako U vrednostjo ugotovimo, da je dejanska poraba energije lahko tudi za 26,4% manjša, v kolikor je stavba izolirana s celulozno izolacijo.
Več na Colorado Study in toplotna stabilnost.
Ščiti ostrešje pred propadanjem
Trendisol celulozna izolacija lahko v primerjavi z ostalimi naravnimi izolacijami sprejme približno enkrat več vlage (vodne pare), v primerjavi z mineralno volno pa tudi do 4x več vodne pare, saj je njegova struktura takšna, da je tudi pri 40% vsebnosti vlage na otip še vedno suh. Zaradi različnih temperatur znotraj in zunaj stavbe prihaja do kondenzacije v izolacijskem sloju. Mineralna (steklena, kamena) volna in umetni materiali ne morejo prevzeti presežka vodne pare, zato le to sprejema lesena konstrukcija. Z vgradnjo celulozne izolacije Trendisol se vlaga porazdeli na celotno debelino in površino tako lesa kot celulozne izolacije. Ker pa celulozna izolacija Trendisol v primerjavi z lesom lahko sprejme več vodne pare, s tem ščiti leseno konstrukcijo pred prekomernim navlaževanjem. Tako celulozna izolacija pri normalnih pogojih celo uravnava vlažnost lesene konstrukcije, v kombinaciji s parno oviro pa pripomore tudi k optimalni vlažnosti zraka v prostoru.
Ne gori, ne plesni in preprečuje vstop insektom, polhom, ipd.
Trendisol celulozni izolaciji je dodana borova sol, ki je naravni impregnator pred škodljivci, plesnijo in ognjem. V stiku z ognjem kristalizira s čimer se ustvari ogljena plast, ki prepreči dotok kisika. Borova sol tudi preprečuje, da bi se v celulozni izolaciji naselili insekti, preprečuje tudi razvoj plesni, zato je celulozna izolacija trajen material. Ker celulozna izolacija Trendisol brez težav sprejema in oddaja vlago, živali kot je polh izsuši telesno vlago in jo dehidrira. S tem se prepreči, da bi si polhi in druge živalice v celulozni izolaciji ne naredijo gnezda. Ker se skozi izolacijo še vedno lahko premikajo, jim je potrebno dostop v celulozno izolacijo fizično onemogočiti.
Preprečuje pregrevanje v poletnem času
Celuloza je sestavina lesa in kadar les gori ga brez strahu držimo z roko že 20 cm stran od plamena ali žerjavice ne glede na to, da ima goreča stran vsaj 300 stopinj. To dokazuje, da toplota skozi les in lesne materiale prehaja bistveno počasneje kot skozi kamen (pri kameni in stekleni volni je surovina kamen). Strehe izolirane s 25 cm celulozne izolacije dosežejo 10 ur faznega zamika prehoda toplote. Priporoča se vsaj 12 ur, kar pa dosežemo pri debelini 30 cm. V kolikor kot sekundarno kritino uporabimo Agepan plošče je potrebna manjša debelina izolacije. Zaradi daljšega faznega zamika se pozimi peč vklaplja manj pogosto s čimer se zmanjša poraba energije za ogrevanje.
Za strehe, stene in pode
Naj gre za novogradnjo ali obnovo, celulozno izolacijo je možno uporabiti v številnih konstrukcijah: v strehah, stropovih, suhomontažnih podih, v predelnih stenah, lesenih skeletnih stenah, kot dodatna izolacija na notranji strani sten iz brun in masivnih zidov.
Več na strani Sistemske rešitve ...
Vgrajena izolacija ima obliko kompaktne plošče in se ne poseda
Celulozno izolacijo se vgrajuje v razsutem (raztresenem) stanju s posebnim strojem, ki celulozne kosmiče po cevi s pomočjo zračnega toka transportira do želenega gradbenega elementa. V razsutem stanju je celulozna izolacija le toliko časa, dokler potuje po cevi. Po vgradnji nastane kompaktna plošča po meri prostora, ki se tesno prilega vsakršni konstrukciji. Sama izvedba je enostavna, hitra in ni zdravju škodljiva. Vpihovanje vrši izučen in izkušen izvajalec. S takšnim načinom vgradnje se izognemo odpadku, ki ga imamo pri izolacijah v ploščah, poleg tega izolacije ni potrebno prenašati (nositi) po objektu. Tako stroj kot tudi celulozna izolacija, ki jo vgradimo, se nahajata zunaj objekta, na prostem.
| | NAČIN VGRADNJE | | |  PROSTO POSIPANJEje edini način, pri katerem ne potrebujemo stroja za vpihovanje. Primeren je za izoliranje suhomontažnih podov, kjer celulozno izolacijo prosto natresemo na tla med leseno konstrukcijo. Zaradi enostavne uporabe je ta način idealen za domačega mojstra. Pomembno je le, da celulozno izolacijo pri ročnem nasipanju pred vgradnjo dobro razrahljamo. Pomagamo si lahko z nastavkom za mešanje barve. Ko je celulozna izolacija razrahljana jo pograbimo na željeno debelino in po potrebi stisnemo (teptamo kot sneg). | | |  VPIHOVANJEje najbolj pogosto uporabljena metoda vgradnje, predvsem za zapolnjevanje med špirovci (škarniki), pri izolaciji sten, votlih podov in predelnih sten. Celulozna izolacija se s pomočjo stroja in gibke cevi vpiha do potrebne gostote v votel prostor. Pomembno je, da cev potisnemo do konca votlega prostora. Tako se izolacija prične tlačiti sproti. Na stroju se nastavi zmes zraka in materiala s čimer dobimo potrebno gostoto. Po vgradnji nastane kompaktna plošča po meri prostora, ki se ne sesuje tudi v primeru, da bi obložene materiale odstranili. | | |  ŠPRICANJE je postopek, ki ga uporabljamo predvsem za izboljšanje zvočne zaščite. Pri tem načinu na konec cevi, po kateri potuje celulozna izolacija, pritrdimo dodatno cev s šobami, iz katerih pršimo vodo. Tako se suha celulozna izolacija, ki pride iz cevi v zraku pomeša z vodo. Lignin, ki je v celulozi deluje kot naravno lepilo in poveže kosmiče v homogeno plast. Pri tem postopku je potrebno počakati nekaj dni, da se izolacija posuši. | | | 
|
Reference
.
iz SLO 01 366 31 36
